Iranski režim drvi v katastrofo. Prihaja Washington tudi z rešitvijo, ki je bila še pred kratkim preveč tvegana?

Zaradi blokade interneta in mobilnih omrežij, ki so jo oblasti uvedle v četrtek, je iz tujine težko oceniti obseg antirežimskih demonstracij v Iranu, je pa jasno, da gre za največje proteste v Iranu v zadnjih letih.

Po nekaterih podatkih naj bi bilo na ulicah Irana že več kot dva milijona protestnikov, ki se na ulice podajo, ko pade tema. Protestniki čutijo, kot pravijo, "velik zagon", da po 47 letih strmoglavijo režim Islamske republike.

Po poročanju zahodnih organizacij za človekove pravice je bilo med protesti ubitih že več kot 65 ljudi, po nekaterih navedbah iz Irana pa tudi že več kot 200. Zaradi informacijske blokade je nemogoče oceniti število ubitih in ranjenih protestnikov, a obstaja strah, da jih je še bistveno več od zgornjih ocen.

CNN na podlagi redkih pričevanj iz Irana poroča o tudi streljanju iranskih varnostnih sil na protestnike in o kaotičnih razmerah v iranskih bolnišnicah. Ena od prič je za CNN dejala, da je v eni od bolnišnic videla trupla, ki so bila naložena eno na drugo.

"Grozljive" razmere v bolnišnicah

Od petka zvečer so zaposleni v treh bolnišnicah za BBC povedali, da so bili povsem preobremenjeni s prihodom ranjenih. Po navedbah BBC Persian so v samo eno bolnišnico v mestu Rasht v petek zvečer pripeljali kar 70 trupel.

Eden od bolnišničnih delavcev v Teheranu je razmere opisal kot "grozljive". Dejal je, da je bilo ranjenih toliko, da zdravstveno osebje pogosto ni imelo niti časa za oživljanje, mrtvašnice pa so se hitro napolnile.

"Približno 38 ljudi je umrlo. Mnogi so umrli takoj, ko so jih pripeljali na urgenco – zaradi neposrednih strelov v glavo ali srce. Veliko jih sploh ni prišlo do bolnišnice," je povedal za BBC. Po njegovih besedah so bili med mrtvimi in ranjenimi večinoma mladi.

Iranska Nobelova nagrajenka za mir Širin Ebadi je že v petek opozorila, da se režim pripravlja na izvedbo "pokola protestnikov pod krinko obsežne komunikacijske blokade", ter dodala, da je že prejela poročila o več sto ljudeh, ki so jih v eni sami bolnišnici v Teheranu zdravili zaradi poškodb oči.

Režim na poti v katastrofo

Iranski režim se po mnenju opazovalcev hitro pomika proti katastrofi. Visoki evropski diplomat v Teheranu je to oceno delil že pred nekaj leti, in kot piše Washington Post, ostaja še danes presenetljivo točna. Iran sicer še vedno razpolaga z močnimi varnostnimi mehanizmi, a ti vse bolj izgubljajo učinkovitost.

Režimu ni uspelo zaščititi svojih zaveznikov – Hamasa v Gazi, Hezbolaha v Libanonu in sirskega predsednika Bašarja al Asada – junija pa ni bil sposoben obraniti niti samega sebe pred sistematičnimi izraelskimi napadi. Niz porazov se tako nadaljuje, piše Washington Post.

"Islamska republika je danes režim zombijev," ocenjuje Karim Sadjadpour iz mislišča Carnegie Endowment for International Peace. Po njegovih besedah so legitimnost, ideologija, gospodarstvo in celo vodstvo režima "mrtvi ali na robu propada". "Edino, kar režim še ohranja pri življenju, je smrtonosna sila. Ubija, da bi preživel, in preživi, da bi ubijal. Brutalnost lahko pogreb režima odloži, ne more pa mu povrniti življenja," poudarja.

Kaj lahko stori Washington?

Ameriški predsednik Donald Trump je že večkrat dejal, da bodo ZDA "močno udarile", če bo iranski režim pobijal protestnike, ki se borijo za svobodo, po poročanju Wall Street Journala pa so v administraciji ameriškega predsednika že opravili preliminarne pogovore o logistiki morebitnega napada na iranski režim.

Na Trumpove grožnje se je medtem odzval predsednik iranskega parlamenta in opozoril, da bosta ameriška vojska in Izrael v primeru napada "legitimni tarči".

Bi pa lahko ZDA, po pisanju Washington Posta, v Iran pretihotapile tudi terminale Starlink, da bi prebile internetni mrk, ki ga je v petek uvedel Teheran.

Administracija predsednika Joeja Bidna je to možnost preučevala med protesti "Ženska, življenje, svoboda" v letih 2022 in 2023, a jo je opustila zaradi bojazni, da bi s tem ogrozila ključne tihotapske poti, ki jih uporabljajo CIA in izraelske obveščevalne službe. Tokrat pa bi po oceni Washington Posta korist morda lahko pretehtala tveganje.

Protesti so se vrnili, a nekoliko drugačni

Kljub nasilnemu zatrtju prejšnje vstaje je tri leta pozneje izbruhnila nova, obsežna protestna mobilizacija. Ta nima prepoznavnega voditelja in morda niti jasne smeri, a je po svojem obsegu in intenzivnosti izjemno močna. Do ponedeljka so proteste zabeležili na več kot 340 lokacijah v vseh 31 iranskih provincah, poroča spletni medij Iran Wire. Posnetki, ki krožijo po spletu, po navedbah Washington Posta kažejo, da so se demonstracije med tednom hitro širile in postajale vse bolj nasilne.

Letošnje proteste pa bolj kot stroga islamska pravila žene jeza zaradi poglabljajoče se gospodarske krize. Decembra je letna inflacija dosegla 42 odstotkov, iranska valuta pa je lani izgubila več kot polovico vrednosti. Pomembna novost je tudi odprta podpora številnih protestnikov Rezi Pahlaviju, sinu šaha, strmoglavljenega v revoluciji leta 1979. To protestnemu gibanju daje bolj konservativen, perzijsko nacionalističen ton in deloma pogled, obrnjen v preteklost, ugotavlja Washington Post.

V ozadju se dvanajst članov iranskega Vrhovnega sveta za nacionalno varnost dobro zaveda, da država gospodarsko in politično stoji na mestu. Proračun za prihodnje fiskalno leto bo po vsej verjetnosti prinesel višje davke in nižje subvencije, da bi lahko financirali obrambo. Oblasti obenem čakajo na neizogiben politični prehod po smrti ajatole Alija Hameneja, do takrat pa se Iran premika naprej kot ranjena in izčrpana družba, piše Washington Post.

Ko iranski odločevalci pogledajo proti jugu, čez Perzijski zaliv, vidijo Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate, ki vlagajo v umetno inteligenco in pospešeno gradijo gospodarsko prihodnost. Sami pa vztrajajo pri represivnem in zastarelem sistemu, ki komaj še zmore zagotavljati dostojno življenje lastnemu prebivalstvu. Revolucij ni mogoče napovedati, a ob pogledu na Iran je po oceni Washington Posta jasno: prej ali slej bo nekaj počilo.